Sečoveljske soline so nastale ob ustju reke Dragonje in so poleg manjših Strunjanskih še edine ohranjene od številnih solin, ki so bile še v začetku tega stoletja med Koprom in Sečovljami. Zanje je značilno povsem specifično življenje, ki se najbolj odraža v prehajanju flore in favne iz značilno kopne v izrazito obmorsko in povsem morsko. Na veliko množino soli v tleh so posebej prilagojene rastline slanuše ali halofiti, na zaostrene ekološke razmere na kopnem in v vodi pa so prilagojeni majhni kopenski vretenčarji in vodna favna. So predvsem izjemna ornitološka lokaliteta, za zdaj edina v Sloveniji pod okriljem Ramsarske konvencije, ki ščiti močvirja mednarodnega pomena kot gnezdišča močvirskih ptic. Soline so izginjajoč krajinski element, ki je tipičen za obmorsko kulturno krajino v Istri, zato varujemo njihovo bogato kulturno izročilo in naravo dediščino.